Priporočila za delo z računalnikom

Uporaba računalnika je prinesla nove zahteve za zaposlene, ki delajo z računalniki večji del delovnega časa. Intenzivno delo z računalnikom pomeni, da se skoraj ne premikamo. Samo roke in prsti izvajajo gibe, ki si hitro sledijo. Oči so večinoma usmerjene v slikovni zaslon. Tehnične možnosti nam omogočajo izmenjavo podatkov in informacij ne da bi pri tem morali zapustiti delovno mesto. Zahteva po gibanju je tako vedno bolj omejena.

S primerno pisarniško opremo, njeno razporeditvijo in pravilnim načinom dela bomo za svoje zdravje poskrbeli tudi v pisarni. Tudi če delamo od doma, moramo poskrbeti, da je naše delovno mesto urejeno tako, da ne povzroča poškodb ali zdravstvenih okvar.

DELOVNI PROSTOR

Delovno mesto mora biti oblikovano tako, da ne delamo v prisilni nefiziološki drži. Na delovnem mestu mora biti dovolj prostora, da zlahka spreminjamo položaj telesa. Potreben je zadosten delovni prostor za razporeditev vseh predmetov, ki jih potrebujemo pri delu z računalnikom. Zelo težko imamo ustrezno držo telesa med delom, če ni na voljo dovolj prostora za vso opremo in pripomočke. Omejeno gibanje in neustrezna drža telesa se prav tako pojavita, če ni dovolj prostora za noge. Razni predali pod mizo, predalniki na kolescih in podobno lahko omejijo premikanje nog.

Kako uredimo delovni prostor:

  • Predmete, ki so postavljeni na delovno površino, uredimo tako, da bomo imeli dovolj prostora za delo z računalnikom in druga pisarniška dela. Stvari, ki jih ne potrebujemo ali jih le redko uporabljamo, umaknemo z delovne površine.
  • Miza naj bo dovolj velika. Površina mize ali delovne površine naj bo vsaj 800 mm  × 1200 mm, po možnosti raje večja. Če imamo možnost, naj bo nastavljiva po višini.
  • Poskrbimo, da pod mizo ni predmetov in da imamo dovolj prostora za noge.
  • Delovno mesto mora biti urejeno tako, da viri svetlobe, kot so okna ali svetilke ne povzročajo bleščanja ali motečega zrcaljenja na zaslonu.
  • Svetloba naj pada v prostor vzporedno s postavitvijo slikovnega zaslona.
  • Temperatura prostora naj bo v zimskih mesecih med 20 do 23 stopinj Celzija. Relativna vlažnost zraka naj bo med 40 in 70%.
  • Pomembno je dobro prezračevanje prostora in redno čiščenje.

STOL IN MIZA

Če delovni stol in miza nista ustrezna, bo tudi naša drža telesa neustrezna, kar lahko vodi do kostno-mišičnih obolenj.

Priporočila za izbiro stola in mize:

  • Delovni stol mora biti stabilen ter omogočati udoben položaj in neovirano premikanje.
  • Stol naj bo ergonomski z nastavljivo višino in naklonom sedalne površine. Stol naj ima ustrezno naslonjalo, ki je nastavljivo po višini in naklonu in podpira predvsem ledveni del hrbta. Podvozje naj bo premično in dovolj stabilno.
  • Če stola ni mogoče nastaviti dovolj nizko in z nogami ne dosežemo tal s celim podplatom, uporabimo ustrezno oporo za noge.
  • Delovna miza ne sme imeti leska in mora biti iz snovi, ki na dotik ni hladna. Uporabiti je potrebno ustrezne materiale (npr. les).
  • Biti mora stabilna in če je le možno po višini nastavljiva.
  • Površina mize naj bo vsaj 80 cm x 120 cm, da lahko nanjo primerno razporedimo vso opremo. Pod mizo naj bo prostega prostora vsaj 60 x 58 x 62 cm (globina x širina x višina).

MONITOR – SLIKOVNI ZASLON

Kadar je zaslon postavljen nad višino oči, so oči izpostavljene bleščanju, težave imamo z akomodacijo – prilagoditev temno – svetlo; kadar pa je postavljen prenizko, lahko to povzroči večje ukrivljenje vratu in zgornjega dela hrbta ter posledično neudobje v vratu in ramenih.

Postavitev slikovnega zaslona:

  • Prilagodimo višino monitorja – slikovnega zaslona. Vrhnji rob ohišja monitorja naj bo v isti višini ali nekoliko nižje od višine oči. Poskrbimo, da je drža telesa pravilna.
  • Monitor naj bo postavljen vsaj 50 cm stran od oči.
  • Višino in nagib zaslona prilagodimo tako, da na zaslonu ni vidnega bleščanja in odsevov.
  • Svetlost in kontrast slike prilagodimo delovnemu okolju.
  • Priporočljivo je, da so barve na zaslonu čim manj izrazite, zaslon pa naj bo zaradi dobre čitljivosti vedno očiščen.
  • Uporabljajmo žaluzije ali zavese za boljši nadzor nad jakostjo svetlobe, ki pada na delovno mesto.

MIŠKA IN TIPKOVNICA

Če sta tipkovnica ali miška postavljeni preblizu ali predaleč od telesa, bo drža našega telesa neustrezna. Če je miško premajhna ali prevelika, lahko to neugodno obremeni naša ramena, roke in zapestja. Neergonomsko oblikovana tipkovnica prav tako povzroča neugoden položaj zapestja, kar lahko povzroči sindrom karpalnega kanala (v kombinaciji z značilnim načinom premikanja prstov). Včasih je delovna površina premajhna in zato ne nudi dovolj opore zapestjem in rokam. Take razmere vodijo k obremenitvam zgornjih okončin.

Kako pravilno uporabljati miško in tipkovnico:

  • Tipkovnico in miško postavimo na udobno razdaljo. Miška naj bo postavljena zraven tipkovnice. Obe napravi morata imeti enako višino.
  • Višina tipkovnice naj bo nastavljena tako, da bodo zapestja zravnana in podlahti vzporedne s tlemi.
  • Naslonjala za roke na stolih morajo biti nastavljena na ustrezno višino, da ni dodatnih obremenitev na telo (ramena, vrat, hrbet).
  • Tudi pri uporabi prenosnega računalnika uporabljajmo ločeno miško in tipkovnico ter podstavek, da bo slikovni zaslon na primerni višini.

ODMOR

Nepretrgano delo za računalnikom je pomemben faktor tveganja za z delom povezana kostno-mišična obolenja in obremenjenost oči.

Večkrat prekinimo delo z računalnikom:

  • Priporočljivo je, da si vsako uro vzamemo kratek odmor za izvedbo nekaj razteznih vaj.
  • Pogosto menjavanje položaja telesa je dober ukrep proti bolečinam. Pri tem nam zelo prav pride višinsko nastavljiva miza.  Kdaj pa kdaj zapustimo delovno mesto, da npr. napolnimo tiskalnik s papirjem, vzamemo natisnjen papir iz tiskalnika, gremo po kozarec vode itd.

MEDSEBOJNI ODNOSI

Socialna izolacija je lahko posledica dolgotrajnega nepretrganega dela z računalnikom, predvsem, če delamo od doma. Pojavijo se lahko simptomi duševnega stresa, kot so depresija, odmikanje iz družbe, strah pred tehnologijo in zmedenost. Tak stres pa povzroča tudi napetost v telesu, kar lahko vodi do kostno-mišičnih obolenj.

Preprečimo stres:

  • Vzdržujmo dobre družabne odnose med sodelavci, če delamo od doma tudi s pomočjo videokonferenc, sporočil, telefonskih pogovorov.
  • Poskrbimo, da vzdržujemo stike tudi s prijatelji.
  • Posvetujmo se z zdravnikom, kadar občutimo hujše simptome stresa.
  • Delovno mesto si opremimo s slikami, rastlinami in drugimi dekoracijami, kar nam pomaga pri odpravljanju duševnega stresa.

Dodaj odgovor

To spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje brskanja. Z brskanjem po tej spletni strani se strinjate z uporabo piškotkov.